Stranica Mojnet.com 1.6.2017 prestaje sa radom. Svi korisnički računi i sadržaji će biti izbrisani. Hvala na razumijevanju!

MED V SLOVENSKI LJUDSKI MEDICINI - ZELO ZANIMIVO

04. svibanj 2013 ob 01:21 | 78
Med v slovenski ljudski medicini

Tudi v naši ljudski medicini je bil med zelo cenjen, nasveti za uporabo pa so bili:

Kadar je človeki zgubil glas, so priporočali zmes medu, zdrobljenega gorčičnega semena in surovega masla. Kašelj so preganjali, če so jemali zmes zdrobljenih korenin velikega korena in medu. Dobro je bilo tudi piti v vinu kuhane korenine velikega korena, ki so mu dodali med in cimet. To zdravilo je bilo treba piti vsako jutro. Pri kašlju so jemali tudi zmes medu, rožičev in fig.

Kašelj in vse bolezni iz prsi je pregnal v vinu kuhan med. Temu so dodali še dobro misel,vinsko rutico in fige. Kašelj je pregnala tudi žgana voda iz korenin kopitnika, dodali so ji medu in vina.

V Ziljski doliniso pri kašlju uživali vsak dan po dve žlički iz trpotca iztisnjenega soka, kiso ga skuhali in dodali medu.

Star kašelj so zdravili, če so pili zavrelico vode, medu in redkvice. Zjutraj je bilo treba popiti po dve žlici na tešče. Star kašelj so izčistili iz prsi z zavrelico vina, medu in zdrobljenih listov žive koprive. Pri mokrem kašlju so pili na

mleku kuhan žajbelj, ki so mu dodali medu in vijolice; jemali so tudi med s hrenom ali paso pili sok ozkolistnega trpotca, pomešanega z medom. Na Koroškem so dajali otrokom pri kašlju surovo maslo in med na kruhu.

Za kašelj skuhaj med in hren ter dodaj malo žganja. Uživaj med, trpotčev sok, žajbelj na mleku, bohinjski mah, pljuč­nik, brinje, kandirani sladkor, mentolove bonbone.

Za hripavico, kašelj in nahod, kuhaj korenje na medu. Pri bolezni grla, drži med v grlu, vrat pa zavij s kosom tkanine, ki si jo namazal z medom.

Za hripavost nastrži hrena in iztisni sok. Kolikor je soka, dodaj medu in to prevri, použijše vroče in vlezi se. Dobro je tudi, če uživaš med z žajbljem (žajbljevim čajem) in če si s tem izpiraš grlo.

Pevci in pevke dobijo jasen in čist glas, če grgrajo, izpi­rajo grlo z vodo, v kateri se je kuhala zvrhana žlica medu v litru vode.

Če ti je grlo vneto, skuhaj tri žlice medu, dve žlici vinskega kisa in eno žlico vode ter to grgraj.

Lipov čaj z medom ozdravlja katar in odpravlja zasluze­nost.

Za hudo vročino v pljučih in črevesju vzemi vsake pol ure žličko medu, to te pozdravi bolj kot vse drugo.

Za bodec(pljučnico, zbadanje v prsih) namaži med na platno in daj to na prsi.

Za jetiko kuhaj in pij žajbljev čaj z medom in umivaj se z žajbljevim čajem. To ustavi in omeji kašelj ter okrepi telo. Za vsako pljučno bolezen si skuhaj pest pšeničnih otrobov, jih polij s tričetrt litra dobrega piva, dodaj četrtino medu in tripesti pljučnika, pokrij posodo in kuhaj, da polovica povre. Potem tekočino precedi skozi tkanino, spravi v steklenice in jemlji po tri žlice na dan.

Za jetiko, vnetje črev, vročino in otok obraza, naduho in bodec (pljučnico, zbadanje v prsih)zmešaj surovo laneno zdrobje z medom in to jemlji večkrat na dan po žlici.

Pri pljučnici souporabljali obliž iz zmesi masti, medu in kafre.

Različna eterična olja in rastlinske soli, ki so v medu, vplivajo na živčevje ozdravljajoče, zato je dober za ner­vozne ljudi.

Z medom so si pomagali pri otroški nespečnosti tako, da so j namočili cunjico v med in jodali otroku v usta '.

Kdor ne more spati, naj vzame zvečer dve žlici medu. Kdor ( ne more uživati samega, naj razredči v vodi.

Če zvečer poješ košček kruha, namazanega z medom, boš trdno spal.

Če je nosečnica pila zavrelico iz medu in metlike, so se ji »odprle« kosti za porod.

Tisti, ki je imel slab želodec in je povračal, je moral vzeti zjutraj in zvečer žličko nastrganega hrena ter dvakrat toliko medu.

Za vred (težave z želodcem) je bilo treba jemati veliki koren z medom.

Vred so preganjali tudi z vinom, v katerem so se kuhale urhovke, in medom.

»Najboljše« zdravilo za vred pa je bila zmes zdrobljenega suhega vrednika (urhovke),nastrganega hrena, medu in žganja. Vse to je bilo treba skuhati skupaj v loncu, potem pa pustili stati dva dni. To zdravilo pa ni bilo za nosečnice. Za odvajanje so jemali zmes medu in kamilic.

Čreva si je izčistil, kdor je vsak večer pil kuhane korenine teloha z medom.

Za čiščenje črevje bilo dobro piti zavrelico medice in semena bele detelje.

Vsak dan pij v presledkih kozarec alojine vode, ki si ji primešal nekaj medu; to ti okrepi telo in te izprazni. Proti glistam so dajali na tešče cvetje cine in med. Pili so tudi česen, ki je bil kuhan v kisu, in temu dodati med. Gliste so preganjalitudi z vinsko zavrelico semena kislice ali pa z zdrobljeno alojo z medom.

Črve so pregnali tudi, če so jemali zmes vina, medu in zdrobljenih korenin praproti ali pa so jemali pet dni zapo­redoma zmes medu in v prah zdrobljene sladke koreninice. Ponekod so preganjali gliste tudi z v prah zdrobljenimi živalskimi kostmi, ki so jih pomešali z medom. Pri glistah so dajali na trebuh tudi obliž iz medu,zajčjega žolča, sežga­nega jelenovega roga in pelinovega soka.

Za zlatenico izreži osrčje zrele tepke, zalij luknjo z medom, speci in užij še vroče. To ponovi večkrat.

Zavrelica vode, metlike in medu prežene kamen iz me­hurja.

Kogar muči protin, naj vsak dan poje dve žlici medu. Hemeroide so zdravili z mazilom iz lopatike, rožmarino­vega olja, medu in jelkine gobe (to je bila verjetno smola).

Kadar je koga bolelo v križu ali hrbtu, so uporablali obliž iz zavrelice medu in semena mrtvih kopriv.

Pri trganju vkrižu so mazali z zmesjo medu in brinovega olja.

Med so uporabljali tudi za mazanje kurjih očes in otiščancev. Noge si je treba najprej namakati v slani vodi, potem pa namazati z medom.

Bolnim otrokom dajemo za zajtrk črno sladno kavo z medom.

Tri žlice stolčenega lanenega semena in medu na dan jemlji: za zapeko, povratno mrzlico,suho grižo, pehanje iz želodca, če se ti ne da jesti, če so zamašena čreva, če bruhaš, če slabo spiš.

Za vse vrste izpahov in lišajev, za trganje, udnico in protin, pij čaj iz ovsa in cikorije,oslajenega z medom. Odcedek je dober tudi za ledvične in jetrne bolezni.

Medica je zelozdrava pijača, ker te krepi, čisti in redi, vrhu tega pa dobro tekne. Napravi si jo sam: v pol litra vrele vode daj žlico medu, pusti to še malo povreti in medica je gotova...

Poleg medice so pili pri nas tudi še: strden ali trbos, to je bilo žganje pomešano s strdjo oziroma medico.

Medica je že zelostara pijača. Na Kranjskem je bila bolj razširjena od vsake druge. Točno navodilo za kuhanje medice ima že Valvazor. Po tem receptu napravljena me­dica ima lepo, čisto, zlato barvo. Že Valvazor omenja, da je kmečka medica boljša od medičarske in da je tako močna, da pivca hitro zdela. Medičarji pa da vanjodajo preveč začimb.

Na Kranjskem je bilo ob cestah, preden so nastale gostilne, kjer so točili vino, mnogo točilnic medice. Pozneje pa je kuhanje te pijače vse bolj nazadovalo. Kriva je bila zlasti velika cesta, ki so jo napravili konec osemnajstega stoletja čez naše kraje, in sicer iz Trsta proti Dunaju. Po njej so med drugim na veliko tovorili tudi italijansko vino, ki je polagoma izpodrinilo staro medico. Tudi promet po Savi je imel dosti zaslug pri tem, da je prenehalo izdelovanje medice.

Iz knjige Moč medu
slika 1556755

slika 1527635

Komentari 0

moraš se , ako želiš komentirati

Unesi email osobe kojoj želiš preporučiti ovaj blog.




trajni link



Prijavi se za nastavak

Prijavi se pomoću Facebook-a

Facebook prijava

Prijavi se pomoću Email-a

Zapamti me



Zaboravljena lozinka Registriraj se