GNOJIŠČE DIPLOMACIJE.....

10. travanj 2011 ob 13:11 | 28



Star kruh čofota v sveži krvi.
Razmesarjena telesa so čeri,
ki se plazijo
in trupla so čeri,
ki mirujejo.
Odprtih, zategnjenih ust
prosijo za svojo plahto polivinila.
Primanjkuje vsega,
le tuljenja je dovolj na tem trgu.
Starka blodi med ruševinami
in se ne ozira za ničemer.
Za njo vzhajajo visoki stolpi dima.
Smrt ji visi z obraza.
Pes z odtrgano šapo
šepa proti napol strjeni krvi,
proti svoji krvi.
Ogenj razmetan po cesti.
Golobi so se privadili odjekom.
Ližejo asfalt,
zato pa imajo krvave kljune.
Bledi obrazi bolščijo
izza razpok v betonu
ter prežijo na golobe.
Spačeni se slinijo
v pričakovanju plena.
Neka trinajstletna deklica
pa o vsem tem piše dnevnik.
Precej je že siva.
Pravi, da piše, da ne bi do konca znorela.
Pravi, da mora paziti, kako diha,
da ne bi vdihnila preveč.
Verjame namreč, da diha namesto celega mesta,
morda celo namesto sveta.
In temu primerno se smrtno resno vede.
Ko jo prosiš naj reče sranje,
zajeclja.


avtor: B.Novak

Komentari 0

moraš se , ako želiš komentirati

Unesi email osobe kojoj želiš preporučiti ovaj blog.




trajni link



Prijavi se za nastavak

Prijavi se pomoću Facebook-a

Facebook prijava

Prijavi se pomoću Email-a

Zapamti me



Zaboravljena lozinka Registriraj se