Ivana Simić Bodrožić

24. ožujak 2011 ob 07:46 | 68
Zjutraj so me dvignile s postelje češnje,
Kdo ve, kako dolgo bi se pretvarjala, da spim,
Če se ne bi spomnila nanje, v hladilniku so, na spodnji polici.
Dobila sem jih včeraj, samo zame mi jih je prinesel fant,
Ki je bil nekoč zaljubljen vame, zdaj pa ima
Sina in ženo in nekako zapleteno situacijo okrog tega
Klical mi je, naj pridem dol, pred hišo,
A nisem mogla, ker je moj otrok spal, zato je on prišel gor.
Poljubil me je na lice in mi dal polno vrečko temno rdečih češenj,
povabila sem ga, naj vstopi, takrat pa je mala iz sobe zaklicala mama mama …
Vprašal me, kdaj se bom zredila in rekel, da se
Sploh nisem spremenila, jaz pa sem se samo smejala.
Mislim, da je še zmeraj rahlo zaljubljen vame,
Ko mi sladke češnje pokajo med zobmi.
In res se mi zazdi, da se nisem veliko spremenila.
Sinoči, ko sva z možem ležala v postelji, sem ga vprašala, ali je videl,
Koliko češenj je v hladilniku, pa je odgovoril, da ni,
Ampak jaz sem mu vseeno povedala, od koga sem jih dobila.
Rekel je super, jaz pa sem ga vprašala, ali ne bi moral biti zdaj nekoliko ljubosumen,
Če bi prišel brez češenj, bi bil, je odgovoril.,
Vstal je, odšel izključit telefon, potem pa me je objemal od zadaj in poljubljal vrat,
Nadme pa se je zgrnila senca, neka ženska ga kliče, zgodaj zjutraj,
Nekaj mu govori ali pa samo molči, vsi vemo, da je nora,
Mislim pa, da je morda rahlo zaljubljena vanj,
Predstavljam si, da je mogoče kakšna kratko ostrižena študentka
Ali pa ženska srednjih let, ki še ni spoznala, kaj je življenje,
Dokler ni opazila njega, kar mi je všeč, pa vendar, mogoče
ravno zato ni opazil češenj.


vir:Ivana Simić Bodrožić

Komentari 0

moraš se , ako želiš komentirati

Unesi email osobe kojoj želiš preporučiti ovaj blog.




trajni link



Prijavi se za nastavak

Prijavi se pomoću Facebook-a

Facebook prijava

Prijavi se pomoću Email-a

Zapamti me



Zaboravljena lozinka Registriraj se