Slovenski otroci vse bolj debeli

27. listopad 2013 ob 16:06 | 218
ma živa istina...u svijetu sve manje hrane ...za gladne a sve više debeli oko nas...neke je lakše preskočiti nego zaobiči...lakše ih oblačiti nego hraniti...djeca jedu sendviče, pice, bureke, hamburgere...piju se gazirani sokovi...niko neće domače na razmutu.. ...niko neće ništa sa kašikom...nema odječe za njih...djeca se pate... i tako...sjedi se u kući za kompjuterom i samo se nešto žvače...žvače i kile se nabacuju...guzovi sve širi a stomačine ispred...ma muka prava...krivi su i roditelj vala...

Slovenski otroci postajajo čedalje težji: Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami Evropske unije, vključenih v raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju.

Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, ki smo ga zaznamovali v sredo, so na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) opozorili na naraščajočo debelost otrok in mladostnikov v Sloveniji, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije imajo naši otroci enega od najhitreje naraščajočih trendov povečevanja telesne teže! Čezmerna hranjenost in debelost otrok in mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Debelost tudi v Sloveniji postaja velik javnozdravstveni problem, ki krajša dolžino in kakovost življenja s pojavom različnih obolenj. Povezana je z večjim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnimi vrstami raka, z nastankom povišanega krvnega tlaka ter boleznimi srca in žilja, je dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj ter psihosocialnih posledic, našteva Jožica Maučec Zakotnik z IVZ. »V Sloveniji ugotavljamo trend naraščanja debelosti pri vseh starostnih skupinah. Z analizo trendov raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001–2004–2008–2012 smo ugotovili, da se delež debelosti pri odraslih prebivalcih povečuje. V letu 2004 se je delež debelosti v primerjavi z letom 2001 rahlo znižal, a se je v letih 2008 in 2012 spet povečal, predvsem zaradi naraščanja debelosti pri moških. Delež debelih in trend naraščanja je višji pri moških, pri ženskah ostaja v vseh letih raziskav približno enak. Na stanje prehranjenosti vplivata izobrazba in družbeni sloj. Ugotovili smo naraščanje deleža debelih pri vseh izobrazbenih skupinah in družbenih slojih, bistveno višji delež debelih opažamo pri preiskovancih iz nižjih družbenih slojev in z nižjo stopnjo izobrazbe. Delež debelih se na vsem območju Slovenije povečuje, višji je v vzhodnem delu,« je poudarila dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ.

slika 1741656


Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da imajo otroci v Sloveniji enega od najhitreje naraščajočih trendov povečevanja telesne teže. »Zaradi slabih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti se otroci in mladostniki že srečujejo s težavami uravnavanja telesne teže in tudi z boleznimi gibal. Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami Evropske unije, ki so vključene v raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju (HBSC), in presega povprečje vrstnikov vseh držav, vključenih v raziskavo,« je povedala Vida Fajdiga Turk z IVZ in dodala: »Čezmerna hranjenost in debelost otrok in mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih nenalezljivih bolezni, lahko tudi na slabšo samopodobo in s tem posledično na slabše duševno zdravje.«

»Raziskave kažejo, da se naši otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo in posegajo po energijsko gosti in hranilno revni hrani. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju iz leta 2010 je pokazala, da sadje in zelenjavo vsak dan v skladu s priporočili uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa kar pet odstotkov,« je ugotovitve predstavil mag. Matej Gregorič z IVZ in še: »Sladkane pijače in sladkarije sta v letu 2010 redno uživali kar dve tretjini mladostnikov, po tovrstnih pijačah bolj posegajo fantje, po sladkarijah pa dekleta. Mednarodne primerjave omenjene raziskave kažejo, da se naši mladostniki uvrščajo v sam vrh Evropske unije po količini zaužitih sladkih pijač, kar je lahko skrb vzbujajoče.«

Komentari 0

moraš se , ako želiš komentirati

Unesi email osobe kojoj želiš preporučiti ovaj blog.




trajni link



Prijavi se za nastavak

Prijavi se pomoću Facebook-a

Facebook prijava

Prijavi se pomoću Email-a

Zapamti me



Zaboravljena lozinka Registriraj se