Angel Fall...

05. veljača 2010 ob 11:16 | 89
Angel Fall



Sanjam o tebi, Angel Fall, sanjam tvoje neštete

kapljice, ki pršijo po moji koži in mi lepijo lase,

zamišljam si tvoje šumenje in bučanje, tvoj strahotni,

neizrekljivi padec, in želim si, kako močno si želim,

da bi stal ob tvojem vznožju, da bi se vrgel s tvojega

vrha in poletel kot ptica do tvojih najsvetlejših

globin, da bi se kakor brig prizibal po tvojih brzicah,

pa čeprav bi se ob padcu raztreščil na milijon koščkov

in bi me to vrglo kdo ve kam, morda v mezozoik, morda

v ozvezdje Perzeja, mogoče bi se spremenil v ibisa ali

v drevo sikamore, morda bi na Finskem nastalo novo

jezero ali pa bi v Patagoniji veter zapihal močneje,

ali pa bi ostal prisoten v ozračju, v tvoji bližini,

Angel Fall, prisoten kakor vonj mimoz, kakor zvok

pozavne, ki bi čisto po tiho spremljal tvoje petje.



avtor: Boris A. Novak

Komentari 0

moraš se , ako želiš komentirati

Unesi email osobe kojoj želiš preporučiti ovaj blog.




trajni link



Prijavi se za nastavak

Prijavi se pomoću Facebook-a

Facebook prijava

Prijavi se pomoću Email-a

Zapamti me



Zaboravljena lozinka Registriraj se